Prehrana, navade in rituali, spopadanje s stresom, psihologija odnosov, vadba, srečanja na nepozabnih dogodkih, aktivni vikendi, motivacijski pogovori in zgodbe uspešnih slovenk,..

Vse to te čaka samo v našem programu in sigurno ti bo uspelo postati to kar si si od vedno želela! Samozavestna in fit ženska, z zdravim odnosom do SEBE, svojega partnerja, prehrane ter nepremagljiva na vseh področjih – TOP ŽENSKA!

V našem programu, kjer ti bomo pomagali, da postaneš TOP ženska, bomo tako edinstveno združili vadbo, psihologijo ter prehrano, hkrati pa se bomo večkrat videli tudi v ŽIVO!

Ja, prav si prebrala, že 3.10. te čaka prvo srečanje v živo, kjer bodo z nami znane slovenske uspešne ženske, ki bodo s teboj delile svoje zgodbe ter nasvete!

Tega enostavno ne moreš zamuditi, če si pripravljena postati TOP ženska!

info@topzenska.si Stari trg 61, 8210 Trebnje
Image Alt

september 2020

Tek je ena izmed pogostih in čedalje bolj popularnih rekreativnih dejavnosti, primerna za vse starostne kategorije, prilagodljiva vsakemu žepu in ma veliko pozitivnih učinkov. Okrepi se nam imunski sistem, izboljša se delovanje pljuč, znižuje krvni tlak in izboljšuje pretok krvi in kisika skozi telo. Poleg tega, je odličen način za sprostitev napetosti po vsakodnevnih obveznostih, zmanjšuje stres, dviguje raven energije, z dvigovanjem fizične pripravljenosti pa hkrati tudi povečuje samozavest. Tekači tečejo sami ali v skupinah, poleti in pozimi, zvečer in zjutraj, po cesti, stadionu in gozdu, ker tako rekoč ni

Lepi, topli dnevi kar vabijo za potem po naravi, skok v hribe. Čist zrak, neokrnjena narava, prostrani razgledi, čudovite barve, ki te spremljajo kamor koli se obrneš, so le ene izmed stvari, zaradi katerih se rada odpravim v hribe. Ko se odpravim v hribe se umaknem od dnevnega vrveža, obide me prijetna tišina, ki je prepojena s šumenjem listov, ptičjim petjem in zvokom korakov, ki stopajo po poti. Z dvema besedama: za dušo. Hodim zaradi sebe, notranjega počutja, druženja in predvsem sprostitve. Hodim zaradi zadovoljstva, ki mi ga prinašajo ture,

Zakaj treniraš? Zakaj »prekladaš« uteži? A vsak dan treniraš? A ves čas paziš kaj ješ? Ena od vprašanj, ki jih pogosto dobim. Odgovor je preprost. Šport, gibanje je enostavno del mojega vsakdana, moj način življenja. Treniram, ker v tem uživam, ker imam rada nove izzive, ker me napolni z energijo, ker mi da elana za nadaljevanje dneva ali pa zgolj za tisto uro odmislim dnevne skrbi. V treningu sem praktično večji del svojega življenja, od treniranja rokometa, atletike pa do rekreativnega treniranja. Obožujem občutek moči, obvladovanja lastnega telesa, da zmorem

Prijetna poletna jutra kar vabijo, da jih začnemo s tekaškim korakom. Bi rad začel, pa se sprašuješ kako in kje se lotiti? Ne potrebuješ veliko.. udobna športna oblačila, tekaške copate, malo motivacijo in akcija. Da pa bodo tekaške minute prijetne in da bo tek pričaral nasmeške na obraz še nekaj napotkov. Tek ima veliko pozitivnih učinkov. Okrepi se nam imunski sistem, izboljša se delovanje pljuč, znižuje krvni tlak in izboljšuje pretok krvi in kisika skozi telo. Poleg tega, je odličen način za sprostitev napetosti po vsakodnevnih obveznostih, zmanjšuje stres, dviguje raven

Izgube in bolečine ob njih so del našega življenja. Navkljub zavedanju minljivosti in temu, da se vse enkrat konča, se nam zdi, da na soočenje z izgubo nismo nikoli dovolj ali prav zares pripravljeni. Izgubo lahko doživimo v več oblikah in na naši življenjski poti je neizogibna. O izgubi lahko govorimo ob smrti našega hišnega ljubljenčka, izgubi življenjskega partnerja/partnerke (smrt ali ločitev), izgubi očeta ali mame, brata ali sestre ali prijatelja/-ice ali druge bližnje osebe, izgubimo lahko zdravje (nenadna bolezen), izgubimo službo ali nam pomembno funkcijo ter status. Nekatere izgube

Si že slišala za to, da je partnerski odnos prvi otrok para? Verjetno ne, ker nas tega in še marsikaj pomembnega o medsebojnih odnosih res ne naučijo v šolah. Naši vzorniki, bolj ali manj uspešni, ki so nas učili o partnerskih odnosih, so največkrat starši, stari starši ali pomembni drugi ob katerih smo odraščali. Nam znane vedenjske vzorce in prepričanja o ljubezni in partnerstvu tako prinašamo in živimo največkrat povsem nezavedno ali »avtomatsko«. Partnerski odnos je živ, zato raste in se razvija in zanj je potrebno skrbeti. Zveni komplicirano in nenavadno.

In kdo si ti ali še bolje - kje si ti in čas zate!? Ustavi se in vprašaj sebe, kaj (morda koga) v tem trenutku življenja najbolj pogrešaš? So to redni sprehodi v naravi, morda obisk savne ali prijateljice iz študentskih dni, branje knjige v fotelju, obisk kina z možem/partnerjem ali vpis na vodeno vadbo, morda čas, da zopet barvaš mandale ali ustvarjaš iz gline, sprehod s psom, ali … ? Globoko v sebi veš. Vem, da točno veš, kaj si želiš, pa vseeno živiš bolj in predvsem tisto kar »moraš« in si

Lepo pozdravljena! Velikokrat imam občutek, da ljudje name gledajo drugače. Ne zato, ker sem punca, ampak zato, ker se ukvarjam z borilnimi veščinami. Ko sem bila jaz majhna, so na vse to gledali drugače. Če si bil fant si lahko treniral karkoli. Fantje so seveda za vsak šport. Če pa si bila punca, si lahko gledala samo v smeri baleta ali pa mogoče razmišljala še o kakšnem hip-hopu, to pa je bilo načeloma to. Želim povedati, da so se delale razlike, predvsem pa se je videlo stereotipno razmišljanje, da se pri takih

Lepo pozdravljena! Kot ste verjetno že zasledile imam veliko hobijev in rada počnem ogromno stvari. Če pa moram karkoli izpostaviti, mi po celem napornem dnevu najbolj sede sprehod s psmi. Imam dva štirinožca. Francoski Buldog Tofi(4) in Cane Corso Oreo(2). Res je, oba imata ime po sladkarijah, rada izbiram posebna imena 😊 Sama opravljam tako službo, ki ima prilagodljiv delavnik, zato sem kakšen dan tudi po cel dan v službi. Rada pridem domov, ker vem da me bosta pričakala z največjim veseljem in ropotočim repkom. Sprehod z njima je moj balzam za

Lepo pozdravljena! Že kot majhna punčka sem bila vedno živahna in igriva. Težko sem bila pri miru in zaprta v svojo sobo. Nisem si predstavljala, da nebi vsaj nekaj ur popoldne preživela s svojimi vrstniki. Žoge, blato, potolčena kolena, nasmehi do ušes, tega se še zdaj v živo spomnim. V 1. razredu osnovne šole so me starši vpisali v malo šolo juda. Nikoli me niso silili v šport, za nobeno uro treninga jim ni bilo treba reči. Pokazala sem velik interes in voljo. Še danes se nahajam v tekmovalnih vodah, vendar